IVF in POSVOJITEV

Julija 2015 sem začela zopet delat svoje delo preko računalnika. Ta utrujenost je ponehala, vendar ne v celoti. Enostavno sem bila sita, da sem nezmožna za kakršnokoli delo in tako sem 4 mesec po operaciji začela tako delo, ki sem ga lahko delala, ker sem sedela. Za delo v kuhinji sem potem konec avgusta bila že toliko, da sem lahko začela pomagat normalni delovni urnik. Koker sem prejšne mesece ležala se je potem spremenila moja aktivnost v redno delo +  dodatni dve deli in sem delala v kuhinji 8 ur potem pa še drugo delo po 5 do 6 ur dnevno. Potem pa je bilo samo še Delo :))

Kar se mi je začelo pojavljat je to, da me je pri spolnemu odnosu začela zelo pečt vagina. Taka bolečina, da sva prekinila spolni odnos. Potem sem začela piti čaj rman in je bilo boljše, ampak, koker ga nisem pila, me je peklo.

Septembra okoli najine obletnice sem bila zopet na G pregledu kjer mi je kiruginja, ki je hkrati tudi moja osebna G rekla, da bi začeli z Epruvetko.

Zadeva je pri nama stekla resnično hitro, saj sva pošto dobila že čez 10 dni, da se morava zglasiti na razgovoru. Nisva si znala predstavljati kako bo to potekalo. Bilo pa je takole : vstopila sva v sobo, kjer je bila moja G, potem med.sestra, svetovalka za posvojitev in zdravnica ki oplodi v laboratoriju. Pregledali so dokumente, spremiogram ok in rekli, da bi izvedli navaden IVF. Svetovali so nama, da se naj udeleživa predavanja o tem postopku in potem so naju prosili, da naj greva dat KRI.

Jaz sem se vedno bala dati kri, vendar v tem času operacije so mi le to vzeli tolikokrat, da sem se že “skoraj” navadila, dočim moj je bil kar “zelen”.

Potem so naju sprejeli v postopek IVF in nama po pošti poslali datum za Sprejem. Mislila sem, da bomo takoj začeli z postopkom, vendar mi je G na tem razgovoru rekla, da bo to naslenji cikel. Ko sva dobila datum za sprejem, so nama rekli, da greva v postopek naslednji cikel….ja in tako čas kar leti….

V tem času sva se odločila za posvojitev. O tem sva se že veliko pogovarjala in dalj časa. Fino je začet temo, potem se malo pogovarjat in pustit, da dozori. Potem spet par mesecev kasneje začet temo in spet kaj novega pogovorit in tako..počasi.

Bila sva na prvem razgovoru na CSD, kjer so naju povprašali glede izobrazbe, zaposlitve, naslova, velikosti stanovanja, dali splošne informacije kam in na koga se še lahko obrneva. Bil je pogovor nekje 2 uri dolg.Zvedla sva tudi, da trenutno iz Ukrajine ni ugodna posvojitev. Rusija odda v posvojitev starejše otroke, da pa so trenutno aktualne 3 evropske države, med njimi sem si zapomnila Češko.

Ker je to dolg, drag in naporen proces, sva delavki že na začetku rekla, da se nikamor ne mudi in da računava, da bi sprejela otroka v roku 2-eh let. Iz pogovora z njo je delovalo, da nekateri obupani pari pridejo do nje in želijo otroka imeti JUTRI, vendar sama o posvojitvi berem malo nekje 4 leta in imam že kar nekaj informacij in se zavedam, da ni samo proces do otroka naporen, kot je še težji, ko je otrok pred teboj in se moraš soočiti z razno raznimi problemi, ki pa niso zapisani v nobeni knjigi kot so za nosečnost  “ What to expect, when you are expecting”.

To je VELIK IZZIV, vendar mislim, da kot vzgojiteljica z več letnimi izkušnjami z otroci in Montessori Vzgojiteljica, bi lahko bila kos temu.

“Včasih je že svojega imeti težko, kaj šele tujega.”mi rečejo starši. Probajte” 14 jasličnih vsak dan ali pa animirati sami 30 otrok med 5 in 8 let starih 3 ure!