Prva FAZA : IUI
Ženska dobi umetne spodbujevalce k Ovulaciji. Ponavadi klomifen, ki ga jemlje nekje med 3 in 8 dnem po pol tabletke / 1 tabletko / 2 tabletki. Količino določi doktor. Žensko se MORA spremljati na UV. Priporočam na vsake dva dni, ker noben ne more vedeti kako bo telo odreagiralo. Lahko bodo jajčeca se prehitro razvila, lahko prepozno. Tukaj se gre za dneve. Pri meni so bila ( pri jemanju 2 tabletk ) 9 dan jajčeca že prevelika. Kot mi je rekla G, naj bi bilo idealno, če bi bile veličine 0,21. Tako se je izkazalo, da sem bila na UV prepozno naročena in cikel je šel v nič. Hormoni pa so mi celoten cikel delali težave in tudi bolelo me je v spodnjem delu zelo, saj so jajčeca samo rastla in rastla.
Drugi poskus sem jemala 1 tabletko, kar se je izkazalo, da jajčeca rastejo prepočasi. Še 20 dan niso zrasla do primerne velikosti, doktor pa mi je rekel, da če na 14 dan niso primerne velikosti, lahko pozabiva. In je cikel šel zopet v nič !
Mogoče me boste zdaj bolj razumele, ko rečem, da je to vse skupi LOTERIJA na KVADRAT ! Samo morate vedet, da gredo vse te kemikalije na račun našega telesa in vsi te umetni strupi se v nekaj spremenijo v telesu in se nekam odložijo.
Ok. Recimo, da pridemo do cikla, ko odreagiramo dobro. Jajčeca so primerne velikosti. Takrat dobimo STOP inekcijo, ki zaustavi rast jajčec. En vedno dominira in tega G izmeri. Po stop inekciji, pride do O v roku 48 ur, kar pomeni, da naslednji dan pridete na kliniko z partnerjem. Njemu odvzamejo spermije. Seveda je fino, da so čim bolj sveži. Semena prečistijo in izločijo slabe. Nato vstavijo skozi cevko semena čim bližje jajčecem, da bi tisti EN prišel do gospe jajčne celice in jo seveda “zašarmiral”.
Če jo ne uspe šarmirat, potem greste zopet v drug cikel in tako vse do točke, ko zanosite oz. do točke, ko si rečete “ to ne fukcionira, gremo naprej.”
Druga FAZA : IVF
Tukaj so seveda spet kemije, ki vzpodbujajo žensko telo, ne k ovulaciji, ampak rasti jajčec. Te jajčeca, ko se lepo razvijejo, vzamejo ven. Nekatere pravijo, da jih je peklensko bolelo, druge pravijo, da ne. Komu zdaj verjet, ne vem. Zopet vzamejo semena moškemu, prečistijo in nato v laboratoriju umetno združijo seme in jajčne celice. Vstavijo 2 do 3 oplojene in potem čakaš doma 2 tedna in si živčna ali se bo zigota prijela na steno maternice ali ne. Jaz sama skozi IVF nisem šla, sem pa spremljala kolegice in to je res naporno tistih 14 dni čakanja in predvsem živciranja. In tudi tisti, ki ti pomagajo in te poslušajo cele dneve se tudi nasitijo vsega tega. Ves čas tudi jemlješ progesteron in tudi če ostaneš noseča, moraš progesteron jemati še nekaj tednov ( kot določi G ).
Imela sem kolegico, ki naravno ni mogla zanositi, preko IVF ji je uspelo, potem pa je bilo v 7 tednu ss in to se ji je ponovilo 3 krat. Niti si ne znam predstavljat, kako bi se počutila jaz v tem. Mislim, da bi me kompletno zlomilo. Absolutno se strinjam s tisto, ki reče “ NI FER ! To vse skupi ni fer ! Zakaj moramo se me toliko namatrati, da sploh pridemo do oploditve ?”
In ko spremljam kolegice vidim, kako so lahko problemi na vsakem koraku. Prvo oploditev, potem, če se prime na steno maternice, potem, če se obdrži, potem če se zdrav rodi ( in ne mrtev ) in potem SE ŠELE ZAČNE. Tisoč petsto stvari ….plenice, posteljica, gugalnik, vzgoja, tabori, soba, trma…itd
Jest, ko gledam celotno to sliko, mi iskreno rata slabo in se sprašujem “ Pa kaj hudiča silimo babe v to nosečnost, v to ” BITI MATI ?“ Sami problemi, same prepreke, same skrbi na skrbi na skrbi in prepiri z dragim, ker on misli, da bi bilo za otroka dobro to, jaz pa tisto drugo.:)) Pa smo hitro tam, kjer se odnos začne in konča : pri Komunikaciji. Če nimaš DOBRE KOMUNIKACIJE pred otrokom, boš potem imel še slabšo. To je toliko nekega dodatnega usklajevanja, dogovarjanja, prilagajanja, organiziranja, živciranja, finančnega olajšanja…da odnosi propadejo, ker most ni trden. Meni je najbolj žal v tem teh malih otrok, ki so stari od 1 do 5 let. Te mali pikci, ki si od vsega na tem svetu želijo najbolj Mami in Očija = Družine.
Malo je takšnih ljudi, ki so imeli ljubljeno, varno okolje. Večina nas je poškodovanih več ali manj in večina si nas želi, da bi bili drugačni do naših lastnih otrok, predvsem boljši kot naši starši. In to je za mene plemenito, če je človek tako samozaveden in sposoben odločanja k drugačnemu, tistemu kar on misli, da je prav.
Tretja FAZA : ICSI
Ta postopek se uporablja po večkratnem neuspelem IVF; pri zelo slabem stanju semenčič; S tem postopkom nimam izkušenj, niti ne razumem točno kako poteka. Lahko pa si preberete natančen postopek v knjigi “Od nastanka gamet do rojstva”, stran 143.
Četrta FAZA : hmm
Med vsemi temi oblikami, sem prepričana, da obstajajo še tudi druge manjše varijantice, kot so polovični IVF in drugo. Več o tem, se boste seznanili, ko boste naleteli na njih pri doktorju.
Četrta faza je namenjena lahko koncu ali novemu začetku. Kar nekaj je parov, ki so šli skozi ta ali drugi postopek ali oba ali vse tri in niso prišli do željenega rezultata. Same prosim preverite koliko postopkov IUI, IVF in ICSI krije naša zavarovalnica za postopke izvedene v Sloveniji in v Tujini.
Marsikateri par proba v Sloveniji in ne uspe, potem pa gredo na eno izmed klinik v Avstriji, na Češkem in še kam. Na Češkem vem, da imajo semensko banko. Cena za IUI je bila 100,00 Eur s partnerjevim semenom, z kupljenim semenom pa 150 eur. UV so zastonj. Plačati je treba še prevoz, bivanje tam. V Avstriji so mi sporočili višje cene, vendar se žal ne spomnem katero bolnico točno sem že kontaktirala.
IVF so meni dali ceno 2500 eur + preparati, ki jih nekatere prodajajo oni, druge je treba kupiti v Italiji.
Če že govorim o cenah, bom potem tukaj navrgla še ceno Posvojitve. Zanimala sem se za deklico staro 2 leti iz Ukrajine, me pride približno 11.000 Eurov. Če vzamem dva otroka doplačam še nekje 3000 Eur.
Posvojitev iz Rusije stane okoli 35.000 Eurov, saj je odvetnik v Rusiji tako drag. Stane namreč 15.000 Eurov. V te cene so vštete stroški od letala, prehrane, nastanitve, vlaka, sodišč, odvetnik. Niso pa vštete obleke, pohištvo, igrače…itd
SKRATKA….. Ti je že slabo ? Si še želiš otroka ?
Vem, vem…tudi jaz sem besna ko sam vrag, da je vse to tako drago. Vem vem, samo želiš si imeti otroka, ga ljubiti, za njega skrbeti, ga učiti in se imeti lepo..
In to tudi vedo drugi, ki pa seveda tvojo/mojo potrebo obrnejo v svoj prid.
Ali se greš to igro, to loterijo, ali se ne greš to je stvar pogovora/dogovora sama s seboj in s svojim partnerjem. Seveda partnerju bo težko biti zraven, ne moč pomagati. Če finančno sam krije vse postopke, vse bencine in hrano se počuti, da je vsaj tukaj nekako prisustvoval oz. imel ključno vlogo, drugače pa se vso eksperimentiranje dogaja v tvojem telesu in seveda največ tudi v tvoji psihi. Moški ne čuti bolečin, ne čuti slabosti, ne čuti “manične depresije”. Mu je pa vsekakor hudo, ko te gleda, kako trpiš, se mučiš, vendar boli tebe, ne njega. In ko začneš enkrat to pot ne moreš v sredini prenehati, tako kot ugasneš luč.
Jaz sem se šla to, ampak jaz sem vidla, da imam limit in da proti IVF ne morem niti stopiti, ker nisem dovolj močna, da bi se to šla, tudi moje telo ni dovolj močno, da bi to preživljalo, zato sem se odpovedala tej medicinski umetni poti in se takrat v tistem “jumbusu” odločila, da imam DOVOLJ ! Ta beseda mi je nenehno hodila po glavi : “Dovolj imam. Moram priti k sebi.”
Ves čas sem čutila samo strah, ko sem bila v teh postopkih in resnično si nisem predstavljala, da bom delala svojega otroka v strahu. Jaz ga hočem narest v ljubezni, v strasti, ne pa na neki medicinski postelji pri doktorju, mrzlo je, moj dec je prestrašen in vse kar mi gre po glavi “ Ali se bo prijelo ali se ne bo, koliko denarja še imava?”
VSAKA ženska se mora odločiti SAMA ali gre na to pot ali ne. Jaz pišem o svoji izkušnji in nikakor ne želim prepričati katero koli, da naj ne proba. Če ti čutiš, da je to PRAVA POT za TEBE, potem je to to. Jaz osebno sem pristaš, da se sproba vse, da se vidi kaj je to in kako gre, saj le tako potem lahko govoriš o nečem, ker imaš izkušnjo. In sama se tolažim tudi s tem, da četudi ne bom nikoli zanosila in držala svoje punčke Hanne v rokah, bom lahko na smrtni postelji si rekla ” Lej, čist vse sem probala, kar sem čutla, da je bilo prav, ampak nič od tega ni funkcioniralo. Več kot to kar sem naredila nisem mogla in naredila sem ogromno. Ponosna sem na sebe, da sem bila vedno vztrajna, da ko sem padla sem vstala, da sem vedno iskala nove poti, nove informacije in da se nisem nikoli udala, ker to sem jaz Lara.“ 🙂