Po prenehanju jemanja antibiotikov, sem dala kri, ki je povedala, da je vse OK. Par dni kasneje sem imela še G pregled pri kirurginji, ki je ravno tako povedala, da hematoma ni več in da je vse OK.
To mi je res ODLEGLO, čeprav je tisti strah, da bo še kaj narobe z mojim telesom ostal globoko v meni.
Tako sem Maja dobila tisto prvo nekako normalno M. Tudi prej sem krvavela : takoj po operaciji in vmes nekaj, ampak to so bile krvavitve. Prva M je bila PRVIČ v življenju NEBOLEČA. Saj nisem mogla VERJET. Kar naprej sem čakala “ zdaj me bo začelo bolet “. Pa se ni zgodilo. Bila sem zelo Vesela.
Fizično sem bila zelo šibka. Kar naprej sem bila zelo utrujena in nikakor nisem mogla priti k sebi. Navali slabosti, manjše vrtoglavice, špikanja tu in tam, kakšne bolečine tu in tam so še vedno bile. Prijatelj mi je svetoval, da naj jemljem visoke količine vitamina B complex in tudi druge, da se bo telo regeneriralo.
Ko sem tako resnično zelo počasi prihajala zopet k sebi nazaj od vseh šokov, sem doživela ZASNUBITEV. Prišla je res nepričakovano. Z Denisom sva se o tem že pogovarjala, vendar v tem stanju v katerem sem bila, nisem na to niti pomislila. Moje misli in dejanja so bila skoncentrirana na moje telo in dušo. Tako se je godilo 15.5.2015, da me je povabil na večerjo in prosil, da se lepo uredim. O tem me je predhodno obvestil in proslavljala bi naj njegovo službo v Gostilni. Ko bi morala iti sem se začela zelo slabo počutiti in sem se mogla ulešti tako je čas kar tekel in ker mi ni bilo dobro je potem rekel, da ne bova šla v gostilno. Jaz sem tudi zelo težko sedela dalj časa, ker me je rana še vedno bolela. Kljub vsemu me je skušal motivirati, da bi šla vsaj v slaščičarno. Potem sem se nekako prisilila, vendar nisem mogla obleči nič lepega, ker vse kar me je vezalo preko trebuha, me je zelo motilo in rana me je začela bolet. Ko sva se vsedla v avto, on je hodil do parkirišča kot tiger, jaz pa kot 3 letni otrok, sem postala kar naenkrat zelo lačna in tako me je peljal na mojo najljubšo pico, ki sva jo pojedla v avtu, ker jaz nisem hotela iti v trenerki v gostilno, poleg tega pa se mi ni bilo za gledat drugih ljudi.
Tako sem bila lačna, da sem skoraj celo pico pojedla jaz.Važno je bilo, da sem jedla. To je bilo nekje 10 dni od prenehanja jemanja antibiotikov. Potem me je peljal na nek romantičen kraj, kjer sva se docela sprehodila na kratko in ko sva prišla na most je stopil pred menoj in me zasnubil. Jaz sem bila tako v šoku, da sploh nisem dojela, kaj se pravzaprav dogaja. Ob zasnubitvi sva bila skupaj dobri 2 leti in pol. Seveda sem rekla DA. Rabila sem kar nekaj minut, da sem sprocesirala kaj se je pravzaprav zgodilo, potem pa sem se začela samo še smejati in veseliti. Poklicala sem očeta in mamo in jima povedala ter prijateljicam.
Kasneje so me prijateljice spraševale “Kdaj bo Poroka?”, ampak sva rekla, da se nama ne mudi. V prvi zakon sem resda kar hitela zato bom v drugega stopila bolj počasi :)) Načeloma pa sva se odločila, da bi morda čez kako leto ali dve naredila Poroko, seveda potrebujeva za to Denar in Poroka stane, sploh če hočeš imeti vso žlahto, ki pa je ni malo. Nama je v resnici najbolj pomemben DOM, najina HIŠA in to je največji strošek v življenju, zato bo najin denar prvo plačal DOM, potem pa si želiva otroka, da bi le prišel in šele potem Poroka.
“Prvo Štalca, potem pa Kravca”