FULLLLLL sem se bala. V avtu sem začela hiperventilirat od strahu. Edino kar mi je pomagalo je bil moj kristalni pentagram obesek, ki sem ga stiskala v rokah, da sem se umirila. Dragi je moral svoj del opraviti doma in potem sva morala lonček z semeni imeti na toplem, pod jakno. Bila sem ko napihnjen balon, ki bo vsak čas počil. Na brisu sem ugotovila, da je vse ok z mojo maternico, vendar da imam na levem jajčiku vodno cisto. Bila sem napihnjena in bolelo me je. Ni normalno, da imaš 8 jajčec, ampak jih pridelaš mogoče 2 do 3 v naravnem procesu.
Ko sva prišla sem šla sama naprej do vrat, ker seveda je bil zopet problem z parkingom. Sestra mi je dala nalgesin in neko grenko tekočino. Dala sem ji lonček pa je rekla, da mora moški to prinest k njej. Kr neki! Pol je dragi prišel in sem mu dala v roke in je šel do sestre, ki mu rekla, da mora nest do konca hodnika in tam pustit na okencu. Meni je rekla, da naj grem v garderobo in nisva se mogla niti poslovit. Pisala sem mu sms, da ga imam rada. Ful me je bilo strah. Mislila sem, da bo lahko ob meni in me držal mogoče za roko kot sem gledala na youtube, vendar sem se že prej pozanimala, da to ne bo mogoče. Vse je bilo tako RIGOROZNO! Ko sem se preoblekla v garderobi je sestra prišla in rekla, da bi rad partner nekaj od mene. Tko URADNO je rekla, da sem se čist prestrašla. Dragi je prišel noter in me objel, potem poljubil in rekel: “Pogumna si! Ponosen sem na tebe!” Potem je moral iti.
Čakala sem, da me pokličejo. Ven je prišla punca E. ki sem jo vprašala kako je bilo in če je imela punkcijo, pa je rekla, da ja in da nič ne boli. Da bo hitro konec. Res mi je pomagala, ko mi je govorila, da naj ne bom preveč prestrašena.
Ko so me poklicali noter sem se vlegla na ginekološko posteljo, noge kot ponavadi pri G. Vstavili so mi inekcijo v maternični vrat. Malo sem čutila, ampak ni blo sploh hudo.Zelo hitro je bilo mimo. Potem mi je vstavila noter posebno inekcijo, jaz sem morala dati obe roki na trebuh in pritisniti dol. Ko je šla v jajčnik je zabolelo. Vsakič, ko je poskrala jajčece sem morala roki držati dol na trebuhu in pritiskati. Na desni strani je šlo kar hitro. Vsakič, ko je posrkala me je zbodlo. Roke sem imela popolnoma potne. Teklo je iz njih.
Potem je vstopla v levi jajčnik in vidla cisto. Zdravnica je rekla, da bova cisto ven vzele. Bila je velika cista in je kr bolelo. Bila sem že kr utrujena od stiskanja zobov in zdravnica mi je ponavljala, da se naj ne dvigujem gor. Nisem niti vedla, da se dvigujem gor, ampak očitno sem se, ker me je bolelo in sem se odmikala avtomatsko pred bolečino. Potem je začela posrkavat jajčeca in jih je bilo kar nekaj in me je začelo že fajn bolet in sem že komaj čakala, da bo konec.
Ko je končala sem morala ležat še neki časa. Obrisala me je in potem se mi je vrtelo v glavi in mi je sestra pomagala do druge sobe, kjer sem se vlegla in rekla, da moram velik pit. Kr bolelo me je spodaj vse. Z E. sva se veliko pogovarjali ampak sem bila precej utrujena. Ona je imela 3 jajčeca in je bila čist OK, jaz pa sem bila kar fuč in čeprav mi je bilo fajn, da imam nekoga ob sebi, me je pogovor dodatno izmučeval, ker sem imela bolečine in sem na pol sledila pogovoru, na pol ne. Trudila sem se čim bolj sledit. Ko je šla sem še vedno ležala. Ko sem prišla toliko k sebi, da sem vstala sem šla po mobi in pisala dragemu, da sem še živa. Sestra je vidla, da mi je slabo in mi je dala še en nalgesin. Noter sem bila še 2 uri po punkciji.
Oblekla sem se bolj težko, ampak ne tako, da se ne bi mogla, je pa vse skupaj bilo počasno. Ko me je dragi prišel iskat sem postala lačna in sem si zaželela pice. Šla sva po pico in se potem vstavila pri očetu. Počasi sem hodila, na pol sklonjeno zaradi bolečin in bila sem utrujena zelo. Pojedla sem kolikor sem lahko pice, potem pa šla ležat. Odpravila sva se še do mami in jo pozdravila iz avta, potem pa domov. Oči mi je dal deko in povšter.
Bila sem SREČNA, da sem preživela. Tega sem se NAJBOLJ BALA. To sem mislila, da je najbolj ZOPRNI DEL tega IVF procesa, vendar so me čakale še “super” stvari na poti. Ene par krat sem si rekla:” hmm, da ne bo okrevanje huje kot punkcija, kot je bilo lansko leto pri laparo in histero.”