Odločila sem se za Operacijo

Leto in pol je minilo. Miom/tumor se ni zmanjšal. Bolečine so še vedno tukaj in so v ciklih še vedno v povprečju zelo hude. Takrat sem si obljubila, da če mi z naravnimi zelišči in ostalimi naravnimi metodami v leto in pol ne bo ratalo zanositi, bo naslednji korak z roko v roki Medicine.
Odločila sem se za operacijo po 10 dnevih mučenja ( 4 dni predpriprave, 4 dni M, 2 dni prihajanja k sebi ). Klicala sem v porodnišnico Postojna in govorila z dr. Grmekom. Nikakor nisva prišla do razumevanja, da ne morem napovedati termina operacije, če nikoli pravzaprav ne vem kdaj bo M. Svetoval mi je, da naj začnem jemati kontracepcijske tabletke in da bi operacija bila maja/junija 2015. Oboje je bilo za mene nesprejemljivo : Prvič je bil termin predaleč, drugo pa vem, da moraš prenehati jemati konc. tabletke 7 tednov pred naročeno operacijo. Časovno bi bilo tako nesmiselno, saj je april tik pred vrati.
Moja mami je bila pred 14 dnevi na rednem pregledu pri dr. Edi Vrtačnik Bokal, ki je že večkrat v teh letih rekla, da naj pridem, vendar sem bila takrat ali v svojih lastnih projektih ali v povezavi z drugimi ginekologi. Mami me je kar malo zmotivirala in tako sem se odločila, da jo poiščem in da skušam izpostaviti kontakt z njo. Mami ni imela nobene direktne številke ne od nje, ne od sestre, ker hodi na izredne preglede ( v popoldanskem času ) in mi je rekla, da ona vedno pokliče recepcijo tam pa ji določijo termin v Leonišču. Takrat mi ni povedala, da je to v Leonišču, mogoče bi me pot zanesla potem sprva tja, poleg tega pa iskreno nisem prej poznala nič kaj o Ljubljanskih postopkih in kje kaj operirajo, čeprav sem iz Ljubljane. O Ljubljani sem brala večino samo slabo in slabi rezultati operacij ( brani iz spleta ) so me iskreno zelo prestrašili. Mogoče je moja izkušnja tudi poduk drugim, da ne verjamejo vsega kar preberejo na spletu. Jaz sicer nisem ženska, ki vse verjame, vendar pa me je kljub temu prestrašilo in človek se potem vedno malce zamisli.
Z prof. kirurginjo dr. Bokal sem prišla v stik v zdravstvenem domu Kamnik, ker ob četrtih tam vodi v popoldanskem času izredne preglede. Plačala sem 40,00 Eur, kar se mi zdi zelo ugodna ponudba in hkrati tudi fer ponudba glede na vso njeno strokovnost in izkušnje. V Domžalah sem bila izredno pri dr.Strah, kjer sem plačala za tak isti pregled 60-80 Eur, prav tako sem 60-80 Eur plačala pri dr. Megličevi v zdravstvenem domu Domžale ( kjer sem bila noter dejansko 10 minut ).
V zdrav.dom Kamnik sem klicala v sredo 18.3.2015 in vprašala po terminu. Rekli so mi, da naj pokličem v četrtek dopoldne, da mi povedo, če bo dr. Bokalova prišla. Ko so mi to potrdili, sem tudi sama se hkrati odločila, da pridem. S seboj sem vzela vse svoje izvide, ki sem jih imela. Dr. Bokalova me je pregledala ginekološko in povedala sem vse bistvene podatke, strnjene v koledarsko tabelo. Prosila sem jo, da bi me vzela pod okrilje in ko sem povedala, da se trudiva že več kot 5 let in glede na moje trenutno gin.stanje je dr. Bokalova mene vprašala isto. Praktično sva se skoraj da hkrati vprašali. Ko je bil najin dogovor za nama je rekla “ Naslednji teden v sredo pridite v Leonišče ob 9.00 zjutraj. Čakala boste uro ali uro in pol, ker pridete po dogovoru. Tam vas bom kompletno pregledala. Prinesite še spermiogram in napotnico za operacijo. Vse bova uredili tako, da bo prav !”. Bila sem TAKO vesela, da sem se samo smejala in se ji resnično lepo in iz srca zahvalila, plačala pregled in hitro vse zdrdrala mojemu, ki me je čakal pred ambulanto. Tudi on je bil zelo vesel. Dobila sem občutek, da lahko ZAUPAM doktorci in to je bilo ključnega pomena. Žal tega občutka v postojni pri dr. Grmeku in dr. Merlotu nisem dobila. Bom rekla pa drugače “ Ženska bolj razume žensko. Žal moški nikoli ne ve, kaj je to imeti bolečine, maternico, roditi, donositi, menopavza in se zaradi te ne-izkušnje tudi težko EMPATIČNO VŽIVI. Ne pravim pa da se moški ne more poizkusiti vživeti, če le ima interes in me ženske tako ali tako vemo, da oni “ nimajo pojma” kako nam je, vendar znamo ceniti, če “ poizkušajo razumeti.” Žal tudi poizkušanja razumeti nisem doživela v Postojni. Ne pravim, da sta doktorja slaba, sploh ne ! Pravim samo, da te prilagodljivosti in razumevanja, ki sem ju potrebovala, glede na moje ginekološko in tudi čustveno naravo, nisem tam prejela, sem pa ju potrebovala.
Ginekološki pregled pri dr. Bokalovi je povedal :”Endometrioma ni. Miom je velik 6cm. Jajčnika sta “ eden boljši, drugi malo slabši.”
NAPOTNICA: Dogovorili sva se, da pojdem iskat napotnico k osebni ginekologinji, če pa te ne bom dobila, se bova zmenili tako, da postanem njena pacientka. Na moj rojstni dan 20.3.2015 sem tako izpustila praznovanje in odšla v Domžale, da dobim napotnico. Ko sem prišla tja, so bile komplikacije in sem tako prosila, da pošljejo mojo kartoteko k novi ginekologinji. Če ne bi s seboj imela dragega, mi ne bi uspelo, ker saj same veste kakšne so sestre “ na hitro te odpravijo. “
Prišel je Materinski Praznik 25.3.2015 in odšla sva na Leonišče. Ko sva prišla je bilo malce zmede pri sestrah, ker nisem bila naročena in da bo povsej verjetnosti potrebno plačati pregled in da so taki pregledi samo popoldne in tako dalje.. Ampak se nisem pustila sprovucirati ali ujeziti. Lepo sem ponavljala, da sem pacientka z tremi boleznimi in da sem domenjena z dr. Bokalovo. Čakala sva uro in pol, tako kot je rekla. Ni mi bilo problema čakati. Na drugi strani sobe so sedeli pari za IVF. Čeprav se upiram tej misli in postopku z vsemi 5-nogami, pa moram povedati, da ko sem jih vidla, sem se počutila kot, da sem DOMA. Vsi smo v istem zosu in če bi me kdo lahko razumel je to tista ženska v rdeči majici z partnerjem in tisti druga v krilu z partnerjem in tudi doktorji in sestre, ki delajo na tem oddelku in se vsakodnevno srečujejo z nami in z našimi težavami. Res ni lahko. Videla sem tudi pacientko, ki je jokala. Zakaj ne vem, vendar je bilo tudi meni takoj hudo, pa sem morala kar odditi hitro na wc, da sem umirila svoje živce in solze.
Ko sem prišla na vrsto, me je nasmejana dr. Bokalova sprejela, pregledala in potem rekla : “ Čim preje morava opraviti operacijo, da odstraniva ta tumor. Za kaj več pa je ostala skrivnostno tiho.” Napisala mi je napotnico, postala je moja nova ginekologinja in njena prijazna sestra me je napotila na naročanje. Na začetku je sestra sicer malce komplicirala, kot sem opisala zgoraj, vendar pa se je več kot očitno vmes vse razčistilo, ko so prejeli moj karton. Sestra je po prejetju napotnice za operacijo bila mirna. Vse mi je lepo razložila in tudi jaz sem bila tako suvereno pogumna kot, da “ Jah, sej jaz to delam vsak teden. Kaj je to operacija za mene, to bom vse pogumno preživela.” Čeprav sem se mesec nazaj še tako upirala tej misli, da bi raje skočila “banji jumping” kot pa operacija. Enostavno nisem imela dobrega občutka z Postojno, po odločitvi in pogovoru z dr. Bokalovo pa je ta paranoičen strah upadel.
Odšla sva se naročit v staro porodnišnico v kateri sem mislila, da sem bila jaz rojena, pa sem bila v kliničnem centru ( mi je povedala moja babi, ona pa je rodila mojo mamo in njenega brata v stari porodnišnici ). Ko sva čakala na naročanje sem bila živčna. Bala sem se “ Joj, kateri datum mi bodo dali ? Ali bodo prilagodljivi?”.Ko sem vstopila je bila sestra zelo prijazna in to me je pomirilo. Vprašala je kakšne cikle imam – redne/neredne, kdaj je bila zadnja M, ali imam bolečine in ali prav vidi, da je tumor velik 6cm? (ob velikosti tumorja se je kar malo zamislila, jaz pa sem vidla, da spadam pod težje pacientke, no pa to sem že tako vedela, ampak ko drugi še to potrdijo, potem pa se še bolj zamisliš). Pogledali sva kateri datum cikla je in bil je 14 dan cikla. Gledala je po zvezku in rekla:” Če bi prišla na predoperacijske teste ta petek in bi bila operacija 30.3.2015 bi to bilo vredu?”
Jaz sem se kr nasmejala od veselja in takoj potrdila ! Ponudila mi je sicer še drugo varijanto, ampak glede na dan cikla in na mojo željo ( da to čim prej rešim ) je potem obveljala prva varijanta. Lepo sem se ji zahvalila. Res je bila prijazna in praktično stekla do mojega partnerja. Bil je zamišljen. Gledal je skozi okno na notranjem mostu. Klicala sem ga, ampak on mene ni slišal, dokler nisem prišla čisto do njega. Ko sem mu povedala termin operacije je bil tako šokiran, da iz sebe ni spravil niti besede. Potem je po 10 minutah rekel “ Ampak kako tako hitro, če pa na vratih piše čakalna doba do 3 mesece? “
Dragi moj je bil še celoten dan zmeden od šoka. Kasneje je odšel na bencinsko tankat in pozabil denarnico doma. Vzel je s seboj tudi ključe od mojega avta, da nisem mogla priti in sem mogla še prvo v omari iskati rezervne ključe. Jooojj…Ker je šel registrirat avto, sem mu rekla na pumpi, da grem z njim, ker “ ziher je ziher”. :)))
Jaz pa sem bila nič pozabljiva, ampak VESELA !
V petek 27.3.2015 sva prišla ob pol 8 v staro porodnišnico. Jaz tešča, kot mi je bilo naročeno. Tam sem prejela zeleno mapo v kateri so vsi moji izvidi in testi iz tega dne. Dala sem kri. Prebodli so me 3 krat v celem dnevu, ker zjutraj kri ni prišla iz žile. Potem so rekli, da naj spijem tekočino in potem so po 3 urah ponovno poizkusili in zopet nobene krvi na istem mestu kot prvič, potem pa je 3-ič le šlo in so mi raje vzeli več kot premalo, da ne bo treba še enkrat me “mučiti”.
Opravila sem pregled pri anestiziologu. Pregled je vseboval EKG in zdravstveni splošni pregled in pogovor o zdravstveni preteklosti.
Na koncu pa še ginekološki pregled pri specialistki. Tega smo vse kar dolgo čakale, ker je bila vsaka noter nekje 30 minut ali še + minute. Kompleten zgodovinski pregled in potem še gin. pregled in razlaga kako poteka operacija. No, ker sem zvezdave narave in hočem razumeti kaj se dogaja z mojim telesom sem seveda spraševala kakšna je situacija z tumorjem in povedala mi je naslednje :” Tumor je zelo dobro prekrvavljen. Je kot živa stvar in je najbolj pogosta problematika ženskih rodil v rodilnem času. Zakaj in kako se ustvarijo te tumorji je razlog lahko v prehrani, v genski osnovni, načinu življenja, stresu. Čisto natančnega odgovora ni. Moj tumor poteka en del v maternici, en del zunaj nje in tisti del, ki je v maternici blokira vhod proti jajčniku.”
Ko smo se vzunaj pogovarjale z so-borkami, ki so vse naročene tako kot jaz na operacijo v ponedeljek mi je ena izmed teh povedala, da je že bila novembra na tej operaciji in da so ji razložili, da so te bolečine pri, pred M zato, ker želi maternica izločiti ta tumor/miom iz sebe, a ker je pritrjen na steno in se močno drži, ga maternica sama po sebi ne more izločiti. To povzroča lahko strašne bolečine. Ta luštna gospa mi je tudi povedala, da je imela po operaciji 3 menstruacije. Da prva je bila še boleča, sedaj zadnja pa “ Kot da ne ve, da ima Menstruacijo. Tudi čas trajanja krvavitve se je skrajšal.” To je meni zvenelo fantastično in tudi, če ne bom uspela zanositi naravno ali umetno, si iz vsega srca želim, da NE BI IMELA VEČ TEH BOLEČIN ! Ker vsak mesec izgubim 14 dni zaradi tega in prav nič se ne naučim od tega, na primer kakšnega življenjskega nauka. Bolečine me ubijajo in uničijo moj naravni ritem. Obupen je občutek, ko ne moreš ničesar početi in biti koristen !
Specializantko sem tudi vprašala kakšna je možnost, da je tako velik tumor rakav ? Rekla je, da, če bi se tumor pojavil na primer pred pol leta in bi v tem kratkem času zrasel na tako veličino, bi to bil vsekakor zelo velik sum, da gre za rakav tumor, ker pa pri meni stvar raste nekaj let in raste počasi ( sprva nemoteče, sedaj pa zelo moteče ) je možnost za rakavo skoraj nična. Povedala sem ji, da po jemanju hormonskih tabletk klomifen je moj miom začel še bolj rasti in hitreje.
Ko sem opravila VSE je bila ura pol 14 in bila sem lačna. Moj je odšel že prej na delo. Odpeljala sem se domov, pojedla in zaspala skupaj z mojo mačko Pino. Nadaljna navodila, ki sem jih dobila pri odhodu pa so, da moram v nedeljo imeti postni dan. Prejela sem 3 tablete, ki jih moram vzeti v času kosila in potem lahko pijem do 00.00. Po tem času niti kaplje več. Ko se zjutraj vstanem niti kaplje ( kar bo težko za mene, ker vsak dan spijem takoj kozarec vode. Prva stvar, ki jo naredim še preden grem na wc. ) Priti moram v staro porodnišnico med 7 in pol 8. Se preoblečem v pižamo njihovo in dodelijo mi posteljo. Potem mi bodo tam dali še dve tabletki in če ne bom mogla pojesti tableti dol, mi bodo dali “ 2 šluka vode”, drugače pa NIČ! Glede na moje stanje, bom povsej verjetnosti prva na vrsti za operacijo, kar se NE BRANIM, ker že tako bo težko brez vode. Že danes zjutraj me je začel želodec bolet, ker nisem smela nič piti in jesti.
Po operaciji bom ostala en dan noter. V torek ( naslednji dan ) pa lahko po viziti in če bo vse ok in če bom imela prevoz, oddidem domov se k sebi spravljat !
Kako je potekal dan operacije bom opisala v naslednjem prispevku. Prvo moram še doživet, da bom lahko pisala o tem :))
VSE SESTRE IN DOKTORJE V STARI PORODNIŠNICI LJUBLJANA LAHKO SAMO POHVALIM IN ŠE ENKRAT POHVALIM ! VSI SO ZELO PRIJAZNI, NASMEJANI, POTRPEŽLJIVI IN ZARADI NJIH JE VES TA PROCES VELIKO LAŽJI ! ČAKANJU PA SE ŽAL NE DA IZOGNITI NIKJER. BOLJŠE KAKO REVIJO/KRIŽANKE S SEBOJ VZETI, DA UM ZAPOSLIŠ KOT, DA TI TAVA TAM !