4 FAZA – DOST MAM

Po 3-eh letih zajebavanja s tem in po vsem kar se je še dogajalo je prišel dan, ko sva se z mojim bivšim možem razšla. V detajle sploh ne bom šla, ker niso pomembni. Pomembno pa je to, da po tem, ko sem prišla k sebi, sem se odločila ” jaz se ne mislim več ubadat z to zanositvijo. ko jo jebe.”. Vem, da gredo ženske še tudi skoz IVF in tisto si iskreno ne znam predstavljat in iskreno si nočem, ker mene tam sigurn ne boste vidl. Že sam ta kemija, ki sem jo jemala je naredila dovolj škode. Psihično pa prideš do točke, ko si misliš ” Kaj hudiča sem bom jest zajebavala tok s tem, da sploh zanosim, kje je še donositev, kje je še porod in kje je potem še jokanje, ne spanje, vzgoja, cote, šola, raznorazni materiali, delavnice, tabori ?”

Jest še zanosit ne morem, jest sem se tle že kr vstavila, ker sem onemogočena ! In že s tem sem izgubila tok let, da ne govorim o živcih, dnarju in energiji. Sej ta froc, k ga nimam, je men že pobral živcev za 15 let njegovega življenja. Ali je sploh smiselno se še trudit ?

Takrat sem se odločila, da ni. Mož je dal postopek za razvezo. Razvezala sva se sporazumno. Vse kar sva skupaj kupila in ustvarila sem mu pustila in mu rekla ” zabij si ta velik tv in vso opremo, kuhinjo in vse pizdarije v RIT. nej te spominjajo na naju “. In sem podpisala pred sodiščem razvezo. Edino kar me je bolelo je to, ko me je sodnica 3 krat vprašala ” ali imata otroke ? “. To me je res zbodlo.

Leto prebolevanja sem ogromno delala na izražanju čustev, razmišljala o vsem kar se je zgodilo, napisala sem ful poezij ( nekih 100 ), plesala, pela, ustvarjala, delala v službi. Skratka bilo je naporno. Bili pa so tudi dnevi, ko sem se fizično tresla cel dan ( brez nadzora ) in ko me je zajela taka panika v službi kot da bi bil požar na stopnicah. Takrat je bilo res naporno, vendar sem se spomnila tehnike pisanja “pisem” in to mi je zelo pomagalo, da sem prišla k sebi. Seveda pa včasih sem mogla spit tudi mal whiskija, da sem se pomirila. Ko sem odhajala od moža sem se nalila prvič v življenju. Tako prokleto hudo mi je bilo, da nisem mogla stopit iz stanovanja in oddidit od njega, da sem to lahko storila samo pod vplivom alkohola. Žal sama, brez pomoči prijateljev ali staršev, ampak vsaj moja psička mi je takrat priskočila na pomoč. Jaz ne vem kaj bi brez psa v tistih časih. Jokala sem se po cele dneve, ko sem odšla od njega. Dva meseca nisem jedla nič. Pila samo nesladkan čaj. Moj pes je takoj prišel k meni, ko sem jokala. Me lizal po rokah, hotel v naročje skočit, zganjal norčije, da bi me v smeh spravil.

Po nekje 8 mesecih sem si dost opomogla psihično in ker sem bial tako pridna in delala na sebi sem tudi prišla do novih odločitev v življenju. Odločila sem se, da ne želim biti sama. Da je sicer glasba moja največja strast v življenju in tako bo vedno, ampak kljub temu, da je glasba zapolnila ogromen del mojega vsakdana in življenja, je še vedno ostajal del praznine, ki jo lahko zapolne samo MOŠKI. Tako sem se odločila, da bom verjela v ljubezen, da si želim Partnerja, da si želim resne zveze.

Naj povem samo to intermedzo, da sem takrat tehtala 57 kg ( visoka sem 170 cm ). Ful lepo postavo, dolge rjave lase. Seksi totalno ! Vsako soboto sem bila v cirkusu, plesala ko nora. Folk mi je hodu čestita večkrat po kakšnem plesu. Tam je pristopil OGROMN tipov, lahko sem zbirala, sam v diskaču se ne išče nikol resnega partnerja. Tam lahko iščeš dobro zabavo… Nekaj zabav je mogoče res bilo, ampak LOL. Kaj naj rečem ? Pravi seks je sam takrat, k se dva res ljubita, to o čemer kar naprej govorijo ins e važijo ” quick sex ” to je tak bullshit. Ker sem imela pred mojim možem še 2 resni zvezi sem se kar nekaj naučila o seksu in zato sem si takrat pri 29 letih privoščila te quick sekse, ki so jih tako opevali. Ne bom rekla, da je bilo škoda mojga časa, ampak ostal mi bo v spominu kot zabava, ki sem si jo privoščila pri odraslih letih ( hvala bogu ne pri najstniških ) in sem vedla kaj počnem.