Meditacija

Vem, da vas večina ve, kaj naj bi predstavljala beseda Meditacija. V SSKJ pomeni beseda “globoko premišljevanje, razmišljanje”. Zadnjič sem prebrala, da je znanstveno dokazano, da v času meditacije, se telo, možgani in organi umirijo. Jaz ne bom razlagala o znanstvenih študijah z nekimi izrazi iz člankov, ampak bom povedala tako po domače, poleg tega bom vključila moje osebne izkušnje v to razpravo.

Vsak dan delamo kaj? BEZLAMO. Dobesedno. Kaj naprej se nam nekam mudi. Pa ni to samo, da ” ne bom zamudila službe”, “kdaj moram po otroke v vrtec”. Ne samo logistika, ki je, bodimo iskreni, naporna. Včasih bi si človek res želel, da bi imel helikopter ali pa da bi kliknil z prsti in bi se transformiral na drug plac. Zaznala sem pri sebi, da tudi ko sedim ob reki s svojim psom, imam v glavi tisti občutek, da se mi nekam mudi. Potem recimo gledam poročila in zopet zaznam tisto nervozo ” begunci še prihajajo, pri nas trenutno 200, nimajo za jest, umazani….”. Potem sem (prej,zdej nič več) se ob poznih večerih, sedoč na postelji, zamislila sama nad seboj..hmm..Pa posluši ti mene Lara, kdaj misliš ti kej narest iz svojega poslovnega področja,kdaj misliš ti neki postat,kej doživet. Poglej koliko si stara, kje je otrok? in podobno. (moj notranji kritik)

Skratka, potem gledam druge, se pogovarjam z drugimi in vsi nekam hitijo. Vsak dan, “300 tisoč” odločitev (zavestnih, nezavestnih), vsak dan milijon misli (gor, dol, levo, desno), vsak dan 2 milijona čustev (jezna sem, žalostna sem,ni se mi, pust me uspelo mi je..) in če te nervoze, te neučakanosti, ta kupček straha, dvomov in kaj jaz vem še kaj, na vsake toliko ne izštekamo iz vtičnice, da monitor reče ” no power, turning OFF”, potem se nam to začne nekje nabirat, nekje kopičit. Nekje se dela balast, ki ga ne rabimo.

Ko sem obiskala tuje dežele, kot so Azija (Bankok, Java, Bali) ali pa Mauricius sem videla, da to niso Evropejci. Evropejci smo deloholiki. Kar naprej se ženemo za nečim, kar naprej ustvarjamo nekaj, kar naprej delamo. Te otočani živijo predvsem tako “veter v lasje”. Počas, kam se ti mudi?” Meni je bilo Super tam dol 3 dni, potem pa sem mogla že neki začet delat in sem pisala v Dnevnik, analizirala, opazovala, razmišljala. Ko je bil čas za odhod domov sem “popizdevala”, ker so na letališču delali tako počasi. Popolnoma ne sprejemljivo za nas Evropejce, vsi smo se bunili v ekipi. Pa ne me narobe razumet, jaz zelo rada uživam in se sprostim, ampak na dolgi rok, ko sem razmišljala, da bi tukaj živela in delala nič, mi ni šlo skozi. Kako nič?Jaz imam vse te sanje, kako bom pela, kako bom pomagala ljudem, pisala knjige, se ukvarjala z otroci. In tukaj sem videla kako smo drugačni, mi imamo cilje v življenju, mi smo ambiciozni, oni pa ne. Oni živijo v nekem svojem varnem svetu in ne razumejo, niti ne želijo odditi, se NOVIH stvari naučiti. Ne, dovolj jim je Sonce, Morje in tisto zelo enostavno delo za 200 eur na mesec. Seveda iz tega lahko človek potegne razlage, zakaj smo Evropejci, to se pravi BELCI, prepluli ves svet, Osvajali Ozemlja, se tam naseljevali in tam Kreirali. Kjer je bil prej “nič”, smo mi ustvarili kraje in zdaj so tam mesta z lastno državo. Seveda je bilo vmes kup kregarij med moškimi, kdo ima daljšega in čigava je ta zemlja, ampak pustmo to štorijo moškim. Bistvo je, kaj je bilo prej in kaj je zdej skreirano!

Če se vrnem nazaj k tej ambiciozni Ženski, ki je mlada ali mlada po Srcu, ki ima svoje cilje v življenju in jih želi doseči, ki se želi učiti, ne samo šminkariti in ki želi “nekaj” spremeniti, ki hodi v službo in prinaša svoj delež pogače domov k svoji družini, ki skrbi za družino in vse kar v to spada (mož, otroci, živali, starši, sestre, tete, babice). Lahko je bolj dovzetna za uspehe v sklopu svojega Doma ali pa v sklopu svojega poslovnega področja.

Če se zdaj skoncentriram na to EU Žensko, ki je v resnici zelo kompleksna, saj se na vse kriplje drži iznad vode v tem patriarhalnem svetu v katerem živi. Ta ženska rabi TIME OFF. Ni dovolj, da rečemo 1 krat na mesec, niti ne enkrat na teden. Treba je vsak dan. Govorim o časovnem razponu, ki se ga da prilagajat. Od 5 minut do 1 ure. Sama si zadaš časovni čas.

Ali si me razumela kaj sem želela povedati? Živimo v okolju kjer se vse odvija hitro in temu ritmu moramo slediti, drugače nas pokoplje in smo totalno OUT. Tisti, ki ne zna danes uporabljati računalnika in interneta je OUT. Hočeš ali nočeš si prisiljen se konstantno do-izobraževati, pa ne govorim o formalni izobrazbi, ki jo je treba tudi kar naprej višat. ( no sej zato imamo na mestih poslovodje v trgovini zdaj osebe z visoko izobrazbo, namesto z 4-letno trgovsko.)  V krajih po svetu kjer sem jaz bila, nisem zaznala, da bi ljudje živeli pod takim pritiskom, kot mi tukaj. Največji pritisk je v mestih, to je enkrat ena. Jaz, odkar sem se odselila iz Ljubljane živim v raju. Ljudje so na podeželju prijazni, ustrežljivi, dobrosrčni. Počutim se varno, sprejeto in ljubljeno. Niso pod takim pritiskom kot v Ljubljani, še imajo vrednote in bolj so v stiku z Naravo. Se pozna, ko ima vsak svoj grund in ko hiše niso postavljene 1 meter od sosedove, da lahko vsak zjutraj spije svojo kavico v miru, ne da se gledamo v spodnje perilo že navsezgodaj zjutraj, kot smo se prej, v bloku in v tistem smradu in hrupu.

Možgani in vsi ostali notranji organi, to se pravi celotno telo, naš um, sprejemanje podatkov/oddajanje podatkov…to vse kar naprej DELA in PREGORI. Zakaj pa mislite, da ležite pred tv-jem zvečer ko, da ste tekli 3 ure?Čist pasivni, zmozgani, utrujeni in vse kar ven pride je ” ne da se mi, pust me na mir, ne morem no.” To je TO o čemer govorim: OVER WORK. Se teramo, brez da bi vedeli, da se teramo. Pa kaj mislite, da telo nima baterij, da se te ne izpraznejo?In kaj mislite, da UM lahko kar naprej analizira vse procese. Dejte se zdej vsest in pomislit ” Madona, sej res, tut oni rabijo TIME OFF”. Kot je treba polnit baterijo od računalnika ali mobitela ali nafilat cigarete ali tankat nafto ali kupit špecerijo, je treba tudi MEDITIRAT. Občutek po tem je OSVOBOJUJOČ, v primerjavi z naštetimi dejavnostmi. Ni to isto kot je občutek po fitnessu/plesu/teku. Jaz sem po 4 urnem plesu Hyper psihično, telo pa je zadovoljno utrujeno.

KAKO PRITI DO TIME OFF?

Z dobro organizacijo, z rutino. Za tiste, ki ste zelo zasedene boste si vzele manj časa za meditacijo, tiste, ki niste tako zasedene, pa več. Kot sem rekla, določite si čas same.

KAJ JE MEDITACIJA?

Meditacija je Čas posvečen moji Duši. Dušo kar naprej zapostavljamo. Imamo telo, um in dušo. Ko bezljamo vse naokoli, izgubimo stik same s seboj in s pomočjo meditacije jo ponovno izpostavimo. Ne glede na to, kaj vse počnemo, kaj vse ustvarjamo, ne smemo nikoli pozabiti ali pa se moramo naučiti, da je stik z Dušo tisti med najpomembnejšimi. Duša nas vodi v tem življenju po naši poti. Nič kolikrat vam je dober glas kaj svetoval ali pa ko ste nekaj rešile brez da bi potrebovale res kaj posebej naštudirati, ker ste vedle intuitivno.

KAKO MEDITIRATI?

Prvo je treba najti prostor, kjer se je možno vsesti na tla in tudi vlešti. Lahko je to v spalnici, lahko v posebni sobi, lahko v dnevni. Nekje kjer si boste ustvarile VAŠ KOTIČEK z vašo energijo, z vašimi kristali in vašim oltarčkom. V ta kotiček naj ne hodi noben, če ga same ne povabite. Težko pa je to dopovedati živalim:)) Fino je, da ko odprete oči, da prvo kar zagledate je morda trava ali lepa slika..skratka nekaj lepega, kar vas navdihuje.

KDAJ?

Določite si same. Jaz to počnem v popoldanskem času.

KAKO?

1del:Pristopi so različni. Jaz prižgem kadilo in postavim na preprogo 4 kristale v obliki kvadrata. Vstopim noter in s kadilom se zavrtim v urinem kazalcu 3 krat. Potem se zavrtim v nasprotnem urinem kazalcu 3 krat. Z kadilom v roki se poklonim vsem stranem neba. Nato odložim kadilo, se vsedem v lotus pozicijo, roke namestim na kolena, razprostrem lasje in zaprem oči. Diham globoko z predpono-z trebušnim delom, ne z pljuči. Čez čas dobim vroče roke. Potem dam roke v molitveno pozo, med njiju pa dam majhen kristal roza quartz, ki je moj najljubši kristal, ker to je kristal ljubezni in srčne čakre. Diham naprej in si predstavljam roza balon v mojih rokah, ki postaja vedno večji in večji, dokler ni tako velik, da lahko vstopim v njega. Minimalno 5 minut.

2del: Ostanem v lotus poziciji ali pa se vsedem na kolena, kjer si pomagam z povštrom. Prej ali slej vsakega začne boleti hrbet, ampak krepimo mišice in vztrajamo. Če je bolečina prehuda, se postavite tako kot boste lahko sedeli in pomembno je, da ne odpirate preveč oči, ker boste tako izgubile tisto vibracijo, tisto energijo, ki ste jo že ustvarile in sprostile. Pojem dve mantri. Petje je resnično tako univerzalno in vibracija zdravi vse moje organe. Veste, da ima vsak  organ svojo vibracijo? Veste, da naš planet Zemlja poje?Tudi to je vibracija. Če se boste poglobili boste spoznali, da je veliko, če ne kar vse, v vibraciji. Če ste začetnik, za začetek izgovarjajte mantro in ponavljajte. Ko pojem, pojem svoji Duši, zato pojem iz svoje Ljubezni do same sebe. Ko začutite, da sta si povedali vse za danes, vedno bolj tišje izgovarjate ali pojete mantro, dokler povsem ne utihnete.

3del: Nadaljevanje z Tantro, ampak o tem, ko boste pripravljene, kar pomeni, da boste prišle na mojo delavnico in se bomo v živo o tem pogovorile.

MOJE IZKUŠNJE?

Če ne meditiram, mi enostavno manjka. Ponavadi si prilagodim čas meditiranja, glede na prosti čas, ki je na voljo in v kontekstu z dragim. V tem najemu kjer sva trenutno se zmeniva da ali gre on takrat ven z psom ali sodeluje ali zapre vrata od dnevne/kuhinje in da Tv res potiho. Tukaj nimam prav oltarja, prej sem imela sobo. Tukaj imam tepih in lep pogled na travo in najbolj važno, da imam kristale. :)) Brez njih je vse manj magično! Kotiček imam pri oknu na hodniku, kamor pa zadnje čase hodi meditirat tudi moja muca Pina. Uleže se v kvadrat, ampak vedno nekako bližje Amethista, kot ostalih 4 kristalov. Skratka, delim si meditativni kotiček z maco našo. Ona ima mislim, da 5 različnih kotičkov. Kak je fajn bit mačka!

V prvem delu se popolnoma umirim, začutim tople roke in vem, da je pretok energije izpostavljen. V drugem delu, ki je moj najljubši, pa prejemam sporočila moje Duše. Ko pričnem peti se v mislih poklonim Boginji in zaslišim glas ” Dobrodošla Lara.” Včasih molim za vse ljudi na tem svetu in si želim, da bi vsi imeli starše, topel dom, hrano, vodo in Ljubezen. Vedno pa se poklanjam Božji Materi, ona je osrednji punkt pri meni. Za njo sem v svojih letih raziskovanj ustvarila čisto svojo mantro MA HANNA-TA. Mata pomeni Mati po hindujsko, Hanna pa je Boginja oz. ženski aspekt. Han-nah pa Moški aspekt. (O tem mogoče kdaj drugič napišem ali pa v živo.)

KAKŠNA SPOROČILA PREJEMAŠ?

Zelo močna. Danes 13.4.16. sem prejela to posebno sporočilo, ki sem ga potem tudi narisala.

Sporočilo se glasi: V vsaki Ženski in v vsakem Moškem sta dva pola in sicer Ženski in Moški. Ko pojem Ma-Hannah-Ta je glas močan, glasen, neprebojen. Zato sem uporabila močne barve. Rdeča kot ogenj, Modra kot Voda in Rjava kot Zemlja. Obstojni in močni elementi. Ko pojem Ma-Hanna-Ta je glas nežen, bolj tih, skuša zavarovati, objeti. Objemi so nežni, so topli, ko predamo svojo dušo v naročje drugega in on svojo dušo v naše naročje. Srečni smo, da se na tak način lahko združimo in seveda pogrešamo čas, ko smo bili dojenčki. :)) Na ženskem delu sem uporabila Roza kot barva moje duše in moj zaščitni znak, dve Zeleni kot Mati Narava in Oranžna kot Sonce, Svetloba. Vsak človek ima oba pola, ki sta združena, nista to dva čevlja vsak na svoji nogi. Od nas je odvisno, da ugotovimo kateri del dotičnega pola znamo, obvladamo, nam je bil v zibelko položen in kateri del ne znamo, se nam ne sanja niti in kateri del nekaj malega vemo, ampak še zdaleč ne obvladamo. No in tukaj se odločimo, da bomo zavestno delali na tistem, kar ne znamo, kar želimo izboljšati. Si zastavimo cilje, najdemo gradivo, vadimo in znamo. Stvari so zelo enostavne, samo če le ne bi bilo toliko samo-pomilovanja, toliko Ega, bi svet bil LEPŠI. Če imamo ego pod kontrolo in smo probali že marsikaj in ni ratalo, potem sem jaz pravi naslov, da vam predam ORODJA, ki jih potrebujete, da se boste lažje Ljubili in lažje Borili.

Meni osebno ta informacija ni bila nova, mi pa je unikatna, ker v resnici se duhovno ne delimo na moške in ženske, ker smo oboje. Družba nas je naučila določenega vedenja in nas prisila v določeno vedenje, mi sami po Naravi ustvarjeni smo lahko VSE in lahko smo NIČ. Lahko se obnašamo, mislimo, čutimo na vse možne načine, ki si jih lahko zamislimo in še VEČ. Tukaj v EU, moramo biti HVALEŽNE, smo me ženske “še” ali “že” zelo svobodne, čeprav vemo, da smo še vedno premalo, ampak drugje ženske niso tako svobodne kot smo me. Me se lahko odločimo in gremo v mesto, brez spremstva moža, brez kontrole točno kdaj se vrnemo, lahko si izberemo moža, lahko se učimo in izobražujemo, lahko seksamo s komerkoli želimo, lahko nimamo otrok-lahko jih imamo, lahko se sprehajamo same, lahko imamo družbo-same določamo koga bomo spustile v naš svet….za VSE to in še VEČ, moramo biti HVALEŽNE. Se kdaj zahvalite, da vse to imate?Komu?Unmu gor. Evropski zakonodaji in ženskam, ki so se borile, da so si to izborile za nas. Sej veste, da nič ni dano, vse je priboreno.

Lahko si voda, ki ponikne in se vrne na plan. Lahko si veter, ki piha močno po drevesih in travi. Lahko si nežna. Lahko si udarna, močna, na 2 nogah. Lahko si šibka in jokava, lahko si zmedena in tečna. Tvoja energija se spreminja v različne barve in je lahko kakršnakoli želiš, jo določiš, se odločiš, si izbereš, postuliraš, zato VEDNO BODI TO KAR SI, ne to kar ljudje pričakujejo, da si; ne to, v kar se sama siliš in lahko slepiš; ne to kar piše v knjigah.

Vsaka izmed nas je UNIKATNA in čeprav si neke stvari delimo, ker so podobne in skoraj iste, si nekaterih stvari ne delimo. Ne, si jih ne, ker prav vsaka ima en del samo za sebe in tisto je ONA. UNIKATNA. LEPA IN kot bi rekel moj prijatelj BOŽANSKA.

Ko boste raziskovale same sebe in se našle, boste ugotovile, da nad vsemi nami bedi oz. bedijo, naše BOGINJE, zato ker me smo ŽENSKE. Ne mešat z moškim in njegovim bogom. Me smo ŽENSKE in tako bo tudi OSTALO do konca naših dni. Om namah shi vaya (Klanjam se sebi, tisti ki me je ustvaril-a.)